Uporabnik:
Geslo:
Odgovori na pripombe, predloge in dopolnitve k predlogu Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
Odgovori na pripombe, predloge in dopolnitve k predlogu Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
AKCIJA ZBIRANJA PRAZNIČNIH DARIL ZA SLOVENSKE OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2018 je zaključen
MINISTRSTVO ZA KULTURO - RAZPIS
Kaj je potrebno vedeti ob izdaji glasbenega albuma?
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018 - DRUGA OBJAVA
13. člen Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018
RAZPISI ZA FESTIVALE NARODNO-ZABAVNE GLASBE 2018
RAZPISI ZA GLASBENE FESTIVALE
VIKEND SLOVENSKE GLASBE NA GOLTEH od 9. do 11. marca
Javni poziv za izbor kulturnih projektov
Mirno in srečno 2018 ob novih kompilacijah ...
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2017 je zaključen
Počivaj v miru, Franc Flere
Vabilo na novinarsko konferenco, v sredo 17.5.2017 ob 11h
Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ
Vabilo avtorjem k prijavi na javni poziv Imamo novo glasbo
Objavljen je javni razpis za festival Slovenska polka in valček 2017
IZŠLI KOMPILACIJI OB 10. OBLETNICI ZSVGS
Podpora k predlogu za podelitev posmrtnega odlikovanja
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2016 je zaključen
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
ZSVGS podpira predlog zakona ZKUASP
SEZNAM SKLADB - ZMED-C
GLASBENA INDUSTRIJA IZGUBI 170 MIO€ ZARADI PIRATSTVA
NEUGODNA SODNA PRAKSA ZA ZAVOD IPF IN IMETNIKE SORODNIH PRAVIC?
ZLATA PIŠČAL 2016
Avtorji vložili peticijo
Oddaja Polnočni klub o glasbi - 80 leta
Peticija »PUSTI PETI MOJGA SLAVCA, KAKOR SEM MU GRLO STVARIL«
Največkrat predvajane skladbe v letu 2015
Razpis za festival Vurberk
Poslanci ponovno potrdili novelo zakona o medijih
PRIDRUŽI se nam DANES, v četrtek, 4. 2., ob 16. uri v Državnem zboru!
Izjava za javnost o noveli zakona o medijih
Tarife IPF za organizatorje prireditev, veselic in koncertov
Umrla je Simona Weiss
MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS (ZMed-C)
Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih 16.11.2015
Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo Zavoda IPF zoper sodbo Višjega sodišča
Vseevropska peticija za pravičen internet do izvajalcev
Javni poziv strokovni, zainteresirani in drugim javnostim za predložitev predlogov sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Primerjava domačih in tujih lestvic
Vlada za novega vršilca dolžnosti URSIL imenovala dr. Vojka Tomana
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra
Umrl je Slavko Avsenik
2. DAN SLOVENSKE GLASBE
Praznik glasbe
Predlogi in pripombe na predlog ZASP-G
ZASP december 2014 EVA: 2014-2130-0001

Odgovori na pripombe, predloge in dopolnitve k predlogu Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov

Datum: 27.11.2018
Avtor/Vir: AKOS

Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalne konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenja fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) so podale pripombe na predlog Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov - AKOS. 

Vir:

 

  Torek, 27.11.2018

Agencija objavlja odgovore na pripombe, predloge in dopolnitve zainteresirane javnosti na predlog Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov.


V roku, ki se je iztekel 5. 11. 2018, je agencija prejela pripombe Gospodarskega interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS), družbe Radio Ognjišče d.o.o., družbe Telekom Slovenije, d. d., , Združenja neodvisnih radiev (Zavod za razvoj neodvisnega radia) ter Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalne konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenja fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF). Po preteku roka je pripombe posredovalo tudi Združenje radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici Gospodarske zbornice Slovenije (GZS MZ).

 

 

 

Številka: 0073-4/2018/9 Datum: 26. 11. 2018

 

 Torek, 27.11.2018

Agencija objavlja odgovore na pripombe, predloge in dopolnitve zainteresirane javnosti na predlog Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov.


V roku, ki se je iztekel 5. 11. 2018, je agencija prejela pripombe Gospodarskega interesnega združenja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS), družbe Radio Ognjišče d.o.o., družbe Telekom Slovenije, d. d., , Združenja neodvisnih radiev (Zavod za razvoj neodvisnega radia) ter Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalne konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenja fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF). Po preteku roka je pripombe posredovalo tudi Združenje radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici Gospodarske zbornice Slovenije (GZS MZ).

 

 

Zadeva: Odgovori na pripombe zainteresirane javnosti na predlog Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov

 

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: agencija) je na podlagi petega odstavka 109. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT,

22/16 in 39/16; v nadaljevanju: ZMed) in 42. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11 in 84/15; v nadaljevanju: ZAvMS) pripravila predlog Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (v nadaljevanju tudi: splošni akt), ki spreminja nekatere določbe Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Uradni list RS, št. 31/2012; v nadaljevanju tudi: metodologija).

 

Predlog predmetnega splošnega akta je agencija objavila na svoji spletni strani 4. 10. 2018 ter obenem pozvala zainteresirano javnost, naj nanj poda pripombe, predloge ali dopolnitve do 5. 11. 2018. V navedenem roku so pripombe posredovali:

-          Gospodarsko interesno združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS),

-          Radio Ognjišče d.o.o.,

-          Telekom Slovenije, d. d.,

-          Združenje neodvisnih radiev (Zavod za razvoj neodvisnega radia),

-          Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalna konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF).

 

Po pretečenem roku je agencija 12. 11. 2018 prejela pripombe tudi s strani Združenja radiodifuznih medijev pri Medijski zbornici Gospodarske zbornice Slovenije (ZRM MZ GZS), ki so zelo sorodne pripombam ZRM MZ GZS.

 

Agencija je dne 9. 11. 2018 objavila prejete pripombe zainteresirane javnosti. Skladno s tretjim odstavkom 204. člena ZEKom-1 agencija v nadaljevanju odgovarja na v roku prejeta mnenja in pripombe. V odgovorih agencija pojasnjuje, kako so bila upoštevana oz. razloge, zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem podaja odgovore na pripombe glede na vsebino, na katero se te nanašajo oz. prejeta mnenja smiselno povzema po posameznih sklopih oz. členih.

 

 

Stegne 7, p.p. 418, 1001 Ljubljana, telefon: 01 583 63 00, faks: 01 511 11 01, e-naslov: info.box@akos-rs.si, www.akos-rs.si, davčna št.:10482369


 

 

 

Splošne pripombe

 

Pripomba 1: Družba Radio Ognjišče d.o.o. v pripombi opozarja, da v predlogu splošnega akta nikjer ni navedeno, kakšno obdobje zajema nadzor programa in da gre po njihovem vedenju za sedemdnevno obdobje nadzora. Izpostavljajo, da na njihovi strani težava lahko nastopi ob posebnih obdobjih (Teden misijona, praznični dnevi), ko je program drugačen oz. prilagojen. Zaradi tega predlagajo, da se v primeru, ko nadzor programa zajame čas, ki je za radijski program »poseben, drugačen od običajnega« kot merilo nadzora vzame zakonsko predpisana obveza po predvajanju lastne produkcije.

 

Predlagajo, da bi se v takšnem primeru v nadzoru preverjalo program, ki se je predvajal v katerem drugem tednu ter se na ta način preveri skladnost programa z veljavnim dovoljenjem za izvajanje radijske oz. televizijske dejavnosti.

 

Odgovor agencije: Agencija izvaja nadzor nad radijskimi programi in avdiovizualnimi medijskimi storitvami na podlagi ZMed in ZAvMS, ki za izdajatelje oz. ponudnike storitev določata različne obveznosti glede predvajanega programa oz. ponujenih vsebin (ne zgolj nadzor dovoljenj za izvajanje radijske oz. televizijske dejavnosti). Za namen izvedbe posameznega nadzora agencija preveri zgolj takšen obseg programa oz. vsebin kot je potreben za ugotovitev dejanskega stanja glede spoštovanja zakonskih določb. V primeru nadzora zakonsko predpisanih programskih deležev na tedenski ravni je dejansko treba preveriti en teden predvajanega programa, medtem ko je za preverjanje ostalih zakonskih obveznosti obseg analiziranega programa večinoma manjši (npr. ena ura, en dan, čas trajanja posamezne oddaje). Zaradi navedenega agencija predloga o opredelitvi obsega nadzorovanega programa ne bo upoštevala.

 

Zakonodaja v ničemer ne predvideva izjem glede dopustnih odstopanj od zakonodajnih zahtev zaradi časovnih obdobij kot so npr. praznični ali počitniški čas. Se pa agencija zaveda, da obstajajo določena obdobja v letu, ki so atipična, ko programi nekoliko odstopajo od zapisanih obveznosti, h katerim so se zavezali v dovoljenjih, zato se agencija vzorčenju programov v zadevnih obdobjih leta izogiba. V kolikor pa se prijava nanaša konkretno na zadevno obdobje, pa se vzorčenju v tem času ne da izogniti. Agencija lahko s predlaganim splošnim aktom določa način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz ZMed in ZAvMS, ne more pa določati izjem, ko izdajateljem oz. ponudnikom ni treba spoštovati z zakonom predpisanih zahtev. Agencija na tem mestu poudarja tudi, da dovoljenje za izvajanje radijske oz. televizijske dejavnosti vsebuje opis programa, ki velja za program ves čas njegovega trajanja, vsebuje pa tudi določene minimalne programske zahteve, ki določajo minimalne programske obveznosti, ki jih je treba zagotavljati ves čas razširjanja programa. Zaradi tega agencija predloga, naj se v pripombi predlagana izjema vnese v splošni akt, ne bo upoštevala.

 

 

Pripomba 2: Združenje neodvisnih radiev (Zavod za razvoj neodvisnega radia) v svoji pripombi zahteva, da se predlog splošnega akta dopolni s prehodno določbo, da se nadzorni postopki, začeti pred spremembo metodologije, zaključijo po do sedaj veljavni metodologiji, kar naj velja tudi za morebitne prijave kršitev, ki so bile podane pred spremembo splošnega akta pa postopki še niso bili začeti.


 

 

 

Odgovor agencije: Upravni postopek po uradni dolžnosti, med katere štejejo tudi inšpekcijski postopki na podlagi prijave, se v skladu s 127. členom ZUP začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Samo prejetje pobude še ne pomeni procesnega ravnanja, na podlagi katerega bi lahko šteli, da se je v skladu z navedeno določbo začel inšpekcijski upravni postopek po uradni dolžnosti. Agencija bo zgornji predlog upoštevala tako, da bo v prehodnih določbah zapisala, na podlagi katere metodologije bodo vodeni že odprti postopki na podlagi ZAvMS in ZMed.

 

 

Tretji odstavek 6. člena metodologije (2. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 3: Gospodarsko interesno združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS) predlaga, da se tretjemu odstavku 6. člena metodologije doda zapis: »AKOS se zavezuje, da bo postopke popisa poenostavil na najboljši možni način« ter dodaja podrobnejšo obrazložitvijo težav oz. predlogov glede uporabe Excelovega obrazca za posredovanje podatkov, ki je objavljen na spletni strani agencije.

 

Odgovor agencije: Eno temeljnih načel, h katerim je agencija pri vodenju upravnih postopkov zavezana na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, je načelo ekonomičnosti postopka. To med drugim pomeni, da se postopek vodi čim manj zamudno za vse udeležence postopka, pri čemer pa je treba preskrbeti vse, kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje ter izda zakonit in pravilen končni akt. Agencija to še posebej poudarja ravno pri pridobivanju podatkov od izdajateljev oz. ponudnikov, zato ta del skuša poenostaviti tudi z vnaprej pripravljenim obrazcem, v katerega lahko izdajatelji oz. ponudniki vpisujejo zahtevane podatke. Enoten obrazec je pripravljen za vnos podatkov za vsebinsko različne nadzorne postopke, zato ni treba ob vsakem nadzornem postopku v obrazcu izpolnjevati vseh polj iz obrazca, temveč le tiste, ki so potrebni za konkreten postopek, na kar agencija izdajatelje ob nadzorih tudi opozori. V ta namen tudi predlog splošnega akta že v 1. členu spreminja 4. člen metodologije tako, da med drugim določa, da agencija lahko od izdajateljev in ponudnikov zahtev podatke v obsegu, ki je potreben za nadzor ugotavljanja izpolnjevanja zahtev oz. obveznosti po ZMed oz. ZAvMS. Zaradi navedenega agencija predloga GIZ LRRPS, da se v splošni akt doda v pripombi naveden zapis, ne bo upoštevala.

 

Glede pripomb na sam obrazec agencija ugotavlja, da se pripombe ne nanašajo na same določbe predloga splošnega akta, zato se do njih na tem mestu ne opredeljuje. Pojasnjuje pa, da je s tem obrazcem že poskušala poenostaviti postopek posredovanja podatkov za potrebe nadzora. V kolikor imajo izdajatelji ali ponudniki v zvezi s tem tudi sami kakšne predloge za dodatno poenostavitev posredovanja ali priprave podatkov, naj se obrnejo na agencijo, ki bo te predloge potem tudi preučila. Agencija je pred kratkim tudi preizkusila objavljene Excelove obrazce in ugotovila, da delujejo brez težav, zato agencija še enkrat poziva uporabnike, da se v primeru težav obrnejo nanjo.


 

 

 

10. člen metodologije (4. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 4: Družba Telekom Slovenije, d. d. podaja pripombo na 4. člen predloga splošnega akta, saj razlog za črtanje stavka »Podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi znotraj programskih vsebin iz

12. do 19. člena tega splošnega akta ponudnikov ni treba voditi« v 10. členu metodologije ni obrazložen. Družba Telekom Slovenije, d. d. črtanje omenjenega stavka tolmači na način, da ponudnikom vsebin na ogled še vedno ni potrebno voditi podatkov o predvajani slovenski in tuji glasbi, saj ZMed in ZAvMS nikjer ne določata glasbene kvote za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo.

 

Odgovor agencije: Zakonodaja za avdiovizualne medijske storitve na zahtevo nikjer ne predpisuje predvajanja glasbenih deležev, zato je stavek, ki je v predlogu splošnega akta izbrisan, po mnenju agencije v metodologiji odveč. Črtani stavek namreč zgolj pojasnjuje tisto, kar je že jasno iz zakonodaje same in kar je pravilno razumela tudi družba Telekom Slovenije, d. d.

 

 

Peti in šesti odstavek 20. člena metodologije (6. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 5: Gospodarsko interesno združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS) nasprotujejo določbi petega odstavka 20. člena metodologije, kot je predlagana v 6. členu predloga splošnega akta in ki govori o glasbeni podlagi, češ da določba prinaša dodatno oteževanje popisovanja vsebin, saj glasbena podlaga traja zgolj nekaj sekund in ni smiselno, da se ločuje od govornega dela. Po navedbah GIZ LRRPS gre za nekaj sekund razlike, kar pa bi dodatno otežilo delo tistemu (uredniku), ki popisuje programske vsebine. Takšna rešitev naj bi bila v nasprotju z osnovami delovanja radijskih programov, odvečna in neživljenjska, zato predlagajo, da se ta odstavek črta.

 

Odgovor agencije: Zadevna določba zgolj opredeljuje pojem glasbene podlage kot predvajanje glasbe v ozadju govora, slike ali govora in slike, pri čemer so slednji elementi programske vsebine v ospredju ter da glasbena podlaga ni programska vsebina, zato se njeno trajanje ne všteva v deleže programskih vsebin, razen če ni v splošnem aktu določeno drugače. To pomeni, da po novem glasbena podlaga všteva v izračune deležev slovenske glasbe pod pogoji, ki jih določa splošni akt, tj. da je skladba iz glasbene podlage slišna, prepoznavna in če je predvajana celota skladbe oz. v redkejših primerih in pod določenimi pogoji tudi v skrajšani obliki. Če bo izdajatelj želel, da se skladba iz glasbene podlage všteva v delež, bo moral voditi podatke tudi o tem in jih posredovati agenciji, v kolikor agencija sama skladbe iz glasbene podlage ne bo zaznala. Agencija poudarja, da se pri nadzoru deležev slovenske glasbe preverja zgolj podatke o predvajani glasbi, medtem ko pri preverjanju drugih zakonsko predpisanih deležev vsa predvajana glasba znotraj programskih vsebin (torej tudi skladbe, ki se predvajajo kot glasbena podlaga) avtomatično všteva v programske vsebine in zato v teh primerih podatkov o predvajani glasbi znotraj programskih vsebin ni treba voditi posebej. Zaradi navedenega agencija zgoraj navedenega predloga GIZ LRRPS ne bo upoštevala. Ob tem agencija poudarja, da se glasba, ki se predvaja npr. v oglaševalskih vsebinah, filmih in nadaljevankah, krajših programskih elementih, ki služijo identifikaciji ali promociji programa oz. kot glasbena podoba programa, ne šteje ne kot programska vsebina, ne kot glasbena podlaga in tudi ne všteva v deleže slovenske glasbe, kar dodatno pojasnjuje v odgovoru na Pripombo 6. V kolikor se bo pri izvajanju določb splošnega akta oz. veljavne zakonodaje izkazala potreba po njihovih spremembah, bo agencija pristopila k dodatni


 

 

 

dopolnitvi splošnega akta.

 

 

Pripomba 6: Gospodarsko interesno združenje lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (GIZ LRRPS) meni, da določba šestega odstavka 20. člena metodologije, kot je zapisana v 6. členu predloga splošnega akta, premalo natančno opredeljuje, v katerih primerih glasba ni programska vsebina oz. da bi bilo treba natančno opredeliti, v katerih primerih se upošteva kot del programske vsebine in v katerih ne.

 

Združenje neodvisnih radiev (Zavod za razvoj neodvisnega radia) v svoji pripombi v zvezi s tem tudi meni, da se bo predpisane deleže slovenske glasbe dosegalo že z najavno špico Prometnih informacij ali Novic, ki jo bo za radijsko postajo pripravil slovenski avtor in bo izhajala iz glasbene podlage katere od slovenskih skladb.

 

Odgovor agencije: Predlagana sprememba šestega odstavka 20. člena metodologije določa, da glasba ni programska vsebina, kadar se celotno glasbeno delo ali njegov del predvaja v drugi programski vsebini oz. je njen sestavni del (npr. v oglaševalski vsebini in podobno) ter da se trajanje tako predvajane glasbe ne všteva v deleže programskih vsebin. Tako kot glasba iz oglaševalskih vsebin ne všteva v deleže slovenske glasbe, tudi glasba, ki je neločljiv del npr. filmov in nadaljevank ter krajših programskih elementih, ki služijo identifikaciji ali promociji programa oz. kot glasbena podoba programa, v te izračune ne všteva. Zato tudi navedba, da se bo predpisane deleže slovenske glasbe dosegalo že z najavno špico posameznih vsebin, če bi bila v najavni špici uporabljena slovenska skladba, ne drži. Najavne špice in ostali krajši programski elementi, ki so namenjeni promociji in prepoznavnosti programa, so sicer lahko celovita avtorska dela, pri katerih ne gre za predvajanje glasbe v podlagi, ampak je glasba njihov sestavni oz. neločljivi del, vendar takšni krajši programski elementi niso skladbe in se kot takšni ne upoštevajo pri izračunih deležev slovenske glasbe. Agencija bo pripombi GIZ LRRPS in Združenja neodvisnih radiev (Zavoda za razvoj neodvisnega radia) upoštevala tako, da bo splošni akt v tem smislu ustrezno dopolnila.

 

 

Tretji odstavek 20.a člena metodologije (7. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 7: Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalna konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavod za upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) menijo, da je tretji odstavek 20.a člena metodologije, ki ga prinaša 7. člen predloga splošnega akta, in ki določa, da se delež slovenske glasbe računa glede na število skladb, nezakonit. Poudarjajo, da je namen sprejema 86. člena in kasneje 86.a člena ZMed povečanje deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora oz. zagotavljanje večje dostopnosti slovenske glasbe. Menijo, da je opisani namen zakona mogoče zagotoviti zgolj z deležem, merjenim v času in ne v številu predvajanih skladb. Poudarjajo, da se že zdaj pojavljajo primeri, ko radijski programi glede na poročila, ki jih pošiljajo kolektivnim organizacijam, predvajajo slovensko glasbo v deležu manj kot 6 % oddajnega časa radijskega programa, poročajo pa o številčno obsežnejši uporabi krajših glasbenih posnetkov (do 15 sekund), ki so prijavljeni kot slovenska glasba.


 

 

 

Odgovor agencije: Zakon o medijih predpisuje minimalni predvajani delež slovenske glasbe od vse predvajane glasbe (in ne glede na dnevni oddajni čas radijskega programa), nikjer pa ne predpisuje načina, kako se ta delež izračuna, zato je ta del prepuščen nadzornemu organu. Do sedaj je agencija izračune izvajala glede na trajanje predvajanih skladb, kar se je skozi leta pokazalo za problematično zaradi nepraktičnosti vodenja podatkov in težav pri izračunih. Po dveh javnih posvetovanjih in na podlagi mnenj Ministrstva za kulturo na to temo se je agencija odločila za spremembo načina izračunov (iz trajanja na število skladb) le v primeru nadzora deležev slovenske glasbe. Ker so skladbe v povprečju enako dolge ne glede na to ali so slovenske ali tuje, so tudi simulacijski izračuni agencije pokazali, da v končnem deležu slovenske glasbe (glede na vso predvajano glasbo) ni večjih razlik, če se ta izračuna glede na število skladb ali glede na njihovo trajanje. Prinaša pa ta sprememba pri izračunih bistveno lažje načrtovanje predvajanja deležev slovenske glasbe za izdajatelje. Ob tem agencija poudarja, da sprememba splošnega akta določa, da se v izračune predvajanih deležev slovenske glasbe skladba upošteva le tedaj, ko je predvajana celota skladbe oz. v redkejših primerih tudi v skrajšani obliki, če za to obstajajo uredniško upravičeni razlogi. Krajši glasbeni programski elementi, ki so običajno namenjeni identifikaciji, prepoznavnosti in promociji programa oz. služijo kot glasbena podoba oddaje oz. programa, se v teh izračunih ne upoštevajo, saj ne gre za skladbe. Zaradi navedenega zgoraj navedene pripombe ZSVGS, GLOSA SKG, ZFIS in IPF o nezakonitosti tretjega odstavka 20.a člena metodologije agencija ne bo upoštevala, bo pa z namenom večje jasnosti glede neupoštevanja krajših programskih elementov v izračune predvajanih deležev slovenske glasbe splošni akt na ustreznem mestu dopolnila. Agencija ob zgoraj napisanemu dodatno še pojasnjuje, da se pri nadzoru vseh ostalih programskih deležev izračune še naprej izvaja na podlagi trajanja vsebin.

 

 

Drugi odstavek 20.a člena metodologije (7. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 8: Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije (ZSVGS), Sindikalna konferenca glasbenikov (GLOSA SKG), Združenje fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) in Zavod za upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (IPF) nasprotujejo, kot navajajo, poskusu drugačne opredelitve slovenske glasbe kot glasbene podlage napram drugi (tuji) glasbeni podlagi. Kot pojasnjujejo svoje razumevanje drugega odstavka predloga novega 20.a člena metodologije (v 7. členu predlaganega splošnega akta), naj bi ta kot glasbeno podlago, ki se upošteva pri izračunih deležev slovenske glasbe, upošteval zgolj slovensko glasbo, tuje pa ne (saj naj bi 20. člen metodologije določal, da ta ni programska vsebina).

 

Dodajajo, da je pri izračunih deleža slovenske glasbe po ZMed treba upoštevati samo samostojno predvajane skladbe in ne skladb iz glasbene podlage.

 

Odgovor agencije: Navedba o različni obravnavi slovenske in tuje glasbe v primeru glasbenih podlag ne drži. Peti odstavek 20. člena metodologije namreč določa, da je glasbena podlaga predvajane glasbe v ozadju, pri tem pa v ničemer ne nakazuje na to, da je s tem mišljena zgolj tuja ali zgolj slovenska glasba. Gre torej za vso glasbo, ki se predvaja v ozadju govora oz. slike, razen če (kot je predlagano v spremembi petega odstavka 20. člena metodologije) ni v splošnem aktu določeno drugače. Predlagani peti odstavek 20.a člena metodologije pa to izjemo tudi določa, in sicer da ne glede na določbo petega odstavka 20. člena metodologije glasbena podlaga všteva v izračune deležev slovenske glasbe. To ne pomeni, da se v izračune upoštevajo zgolj slovenske skladbe, temveč da se v


 

 

 

izračune poleg samostojno predvajanih (vseh, tj. tujih in slovenskih) skladb upošteva tudi (vse, tj. tuje in slovenske) skladbe, ki se predvajajo kot glasbena podlaga. Zaradi navedenega je zgoraj navedena pripomba ZSVGS, GLOSA SKG, ZFIS in IPF o različni obravnavi slovenske in tuje glasbe nerelevanta in ne bo upoštevana.

 

Agencija se je za upoštevanje (vseh, tj. tujih in slovenskih) skladb iz glasbene podlage pri izračunih deležev predvajane slovenske glasbe odločila na podlagi javnih posvetovanj in mnenj Ministrstva za kulturo. Poleg tega ZMed tudi nikjer ne določa, da je treba pri izračunih deleža slovenske glasbe upoštevati zgolj samostojno predvajane skladbe, tistih iz glasbenih podlag pa ne. Zaradi navedenega predlog, naj se pri izračunih deležev slovenske glasbe ne upoštevajo skladbe iz glasbene podlage, ne bo upoštevan.

 

 

Četrti odstavek 20.a člena metodologije (7. člen predloga splošnega akta)

 

Pripomba 9: Združen

Za pošiljanje komentarja se prosimo prijavite. Če še nimate uporabniškega računa, kliknite tukaj.
Uporabniško ime:
Geslo:

© ZSVGS - Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije 2018