Uporabnik:
Geslo:
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018 - DRUGA OBJAVA
13. člen Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018
RAZPISI ZA FESTIVALE NARODNO-ZABAVNE GLASBE 2018
RAZPISI ZA GLASBENE FESTIVALE
VIKEND SLOVENSKE GLASBE NA GOLTEH od 9. do 11. marca
Javni poziv za izbor kulturnih projektov
Mirno in srečno 2018 ob novih kompilacijah ...
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2017 je zaključen
Počivaj v miru, Franc Flere
Vabilo na novinarsko konferenco, v sredo 17.5.2017 ob 11h
Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ
Vabilo avtorjem k prijavi na javni poziv Imamo novo glasbo
Objavljen je javni razpis za festival Slovenska polka in valček 2017
IZŠLI KOMPILACIJI OB 10. OBLETNICI ZSVGS
Podpora k predlogu za podelitev posmrtnega odlikovanja
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2016 je zaključen
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
ZSVGS podpira predlog zakona ZKUASP
SEZNAM SKLADB - ZMED-C
GLASBENA INDUSTRIJA IZGUBI 170 MIO€ ZARADI PIRATSTVA
NEUGODNA SODNA PRAKSA ZA ZAVOD IPF IN IMETNIKE SORODNIH PRAVIC?
ZLATA PIŠČAL 2016
Avtorji vložili peticijo
Oddaja Polnočni klub o glasbi - 80 leta
Peticija »PUSTI PETI MOJGA SLAVCA, KAKOR SEM MU GRLO STVARIL«
Največkrat predvajane skladbe v letu 2015
Razpis za festival Vurberk
Poslanci ponovno potrdili novelo zakona o medijih
PRIDRUŽI se nam DANES, v četrtek, 4. 2., ob 16. uri v Državnem zboru!
Izjava za javnost o noveli zakona o medijih
Tarife IPF za organizatorje prireditev, veselic in koncertov
Umrla je Simona Weiss
MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS (ZMed-C)
Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih 16.11.2015
Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo Zavoda IPF zoper sodbo Višjega sodišča
Vseevropska peticija za pravičen internet do izvajalcev
Javni poziv strokovni, zainteresirani in drugim javnostim za predložitev predlogov sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Primerjava domačih in tujih lestvic
Vlada za novega vršilca dolžnosti URSIL imenovala dr. Vojka Tomana
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra
Umrl je Slavko Avsenik
2. DAN SLOVENSKE GLASBE
Praznik glasbe
Predlogi in pripombe na predlog ZASP-G
ZASP december 2014 EVA: 2014-2130-0001

NEUGODNA SODNA PRAKSA ZA ZAVOD IPF IN IMETNIKE SORODNIH PRAVIC?

Datum: 06.06.2016
Avtor/Vir: http://chitrakar.si

Odvetnica Urša Chitrakar na svoji spletni strani objavlja sodno prakso, ki na podlagi ugotovitve Višjega sodišča obrača določeno prakso kolektivke IPF na glavo.



VIR: http://chitrakar.si/kdaj-ni-potrebno-placati-nadomestilo-za-javno-predvajanje-posnetkov-glasbe/



KDAJ NI POTREBNO PLAČATI NADOMESTILA ZA JAVNO PREDVAJANJE POSNETKOV GLASBE?

objavljeno: 31. 3. 2016

 

 V zadnjem letu je Okrožno sodišče Ljubljani v več primerih presodilo, da zavod IPF od organizatorjev koncertov ali drugih javnih prireditev ni upravičen terjati nadomestila za javno priobčitev vseh posnetkov glasbe, ampak le za tiste posnetke, ki so bili izdani za komercialne namene. V svojih odločitvah je sodišče pojasnilo, kaj so fonogrami izdani za komercialne namene in kdaj je za javno predvajanje takih fonogramov potrebno plačati nadomestilo.

Zavod IPF  je organizacija, pristojna za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. Fonogram (soundrecording) je posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo. Proizvajalec fonogramov (record label) pa je tisti, ki poskrbi za prvi posnetek neke izvedbe ali drugih zvokov in ki mu zato pripadajo posebne, avtorskim pravicam sorodne pravice, tj. pravice proizvajalcev fonogramov (phonorecord copyright). Zakon o avtorski in sorodnih pravicah predpisuje, da morajo uporabniki, ki javno predvajajo komercialne fonograme, plačati enkratno primerno nadomestilo, ki se razdeli med proizvajalce teh fonogramov in izvajalce, ki so sodelovali pri njihovem nastanku. To nadomestilo v imenu proizvajalcev fonogramov in izvajalcev pobira zavod IPF, ki tudi nadzoruje uporabo fonogramov. Nadzor poteka tako, da terenski zastopniki IPF obiskujejo javne prireditve, kjer zabeležijo in posnamejo, kaj se na njih dogaja. Če opazijo, da se na neki prireditvi vrti glasba (npr. pred začetkom ali po koncu koncerta) in da v tem prostoru (npr. na odru) ni nikogar, ki bi izvajal glasbo v živo, ugotovijo, da se predvajajo fonogrami in IPF organizatorju prireditve izstavi račun, ki vključuje tudi stroške takega terenskega ogleda (npr. potne stroške, ceno vstopnice za prireditev in stroške obdelave podatkov).

Vendar zakon določa, da se nadomestilo za javno predvajanje fonogramov pobira le, ko se predvajajo fonogrami, ki so bili izdani za komercialne namene, kar pomeni le za tiste fonograme, ki so bili ponujeni javnosti ali dani v promet v zadostnem številu primerkov (izvodov). Če pa se predvaja fonograme, ki niso bili izdani za komercialne namene, obveznost plačila nadomestila ne nastane in zato IPF v takih primerih ni upravičen izstaviti računa.

Tako je Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi št. I P 2955/2014 pojasnilo, da posnetek glasbe, ki je obstajal samo v enem izvodu in ki se je samo enkrat predvajal in ni bil namenjen tržni eksploataciji, ne šteje za komercialni fonogram. Šlo je za primer, ko je glasbena skupina pred svojim koncertom predvajala posnetek glasbe, ki je bila naročena in ustvarjena posebej za ta namen in je bila posneta samo v enem primerku na USB ključku. Sodišče je pojasnilo, da je pojem komercialnega fonograma vezan na izdajo fonograma in ne na morebitni komercialni značaj prireditve, na kateri se je posnetek predvajal. To odločitev je kot pravilno potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani (s sodbo št. I Cp 3141/2015), ki je pojasnilo še, da izročitev enega samega primerka posnetka za premierno in enkratno predvajanje na javni prireditvi ne pomeni izdaje in da kolektivna organizacija (kot je zavod IPF) ob edini in prvi objavi neizdanega avtorskega dela v nobenem primeru ne more terjati nadomestila, saj je kolektivno uveljavljanje pravic dopustno le glede že objavljenih avtorskih del.

Vendar tudi večje število izdelanih primerkov še ne pomeni nujno, da gre za komercialni fonogram. V primeru št. I P 1380/2014 je kulturno društvo na prireditvi nepridobitnega značaja med menjavo nastopajočih glasbenikov predvajalo fonogram – CD ploščo, na katerem so bili posnetki glasbenih nastopov skupin, ki so bili narejeni na študentskem festivalu. Ta CD plošča je bila izdelana v 100 izvodih, vendar ti niso bili nikoli ponujeni v prodajo ali dostopni javnosti prek spleta, ampak so jih brezplačno razdelili med člane sodelujočih skupin in jih uporabili za promocijo študentskega festivala. Kulturno društvo je za predvajanje CD plošče na svoji prireditvi imelo pisno soglasje študentske organizacije, ki je fonogram izdelala. Tudi tokrat je Okrožno sodišče v Ljubljani zavzelo stališče, da organizator prireditve zavodu IPF ni dolžan plačati nadomestila za javno predvajanje CD plošče, ker je presodilo, da tak posnetek ni komercialni fonogram. Po presoji sodišča pojem fonogram, izdan za komercialne namene, opredeljujeta dva pogoja, ki morata biti podana hkrati in sicer: da je izdelano zadostno število izvodov in da so ti izvodi biti ponujeni javnosti oziroma dani v promet. Sodišče je poudarilo, da glede na nepridobitno naravo prireditve, katere namen je bil medgeneracijsko sodelovanje in izmenjava izkušenj med glasbeniki različnih generacij, poslušanje fonograma ni bil temeljni namen, zaradi katere so se posamezniki udeležili prireditve in da ni bilo dokazano, da bi organizator s prireditvijo imel kakršenkoli dohodek. Sodišče je zato zahtevek zavoda IPF za plačilo nadomestila zavrnilo, zavod IPF pa je zoper sodbo že vložil pritožbo.

Stališče, da morata biti za presojo pojma komercialnega fonograma hkrati podana oba kriterija, tj. da mora biti izdelan v zadostnem številu izvodov in da morajo biti ti ponujeni javnosti oziroma dani v promet, je Okrožno sodišče v Ljubljani zavzelo tudi v zadevi št. I P 112/2014, v kateri je zavod IPF plačilo nadomestila terjal od kulturnega društva, ki deluje neprofitno in v javnem interesu. Glede na dokaze, ki jih je izvedlo sodišče (med drugim je zaslišalo terenske zastopnike zavoda IPF in si ogledalo posnetke, ki so jih naredili na prireditvah), je bilo ugotovljeno, da posnetki glasbe, ki jih je organizator predvajal na svojih prireditvah, niso bili fonogrami izdani za komercialne namene, ampak je šlo za glasbo, ki je bila sicer posneta na nosilec zvoka, vendar nikoli objavljena niti izdana kot komercialni fonogram. Enako je sodišče menilo glede posnetkov glasbe, ki jo uporabljajo didžeji in izvajalci rap in hip hop glasbe, ki na podlagi vnaprej posnetih (a neizdanih) ritmičnih vzorcev glasbo izvajajo v živo. Sodišče je v tej zadevi ponovno izpostavilo dejstvo, da ni vsak posnetek zvoka ali glasbe na nosilcu zvoka že predvajanje komercialnega fonograma, za katerega je podana dolžnost plačila nadomestila za njegovo uporabo in je zato zahtevek zavoda IPF za plačilo nadomestila in stroškov zavrnilo. Tudi ta sodba še ni pravnomočna.

Z vprašanjem, kaj sploh je fonogram, ki je bil izdan za komercialne namene, se je Okrožno sodišče v Ljubljani ukvarjalo tudi v zadevi št. X Pg 3712/2014. Zavod IPF je v tem primeru organizatorja koncertov terjal za plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov, ki naj bi se vršilo pred oziroma po izvedbi koncertnega programa. Organizator koncertov je oporekal plačilu zato, ker je posnetke glasbe vrtel le pred začetkom koncerta ali med menjavo skupin na odru in sicer z namenom preizkusa delovanja ozvočenja, pri tem pa so se uporabljali izključno demo posnetki, ki nikoli niso bili izdani in ki tudi sicer niso bili dani na voljo javnosti (npr. prek spleta). Sodišče se je po izvedbi vseh predloženih dokazov (med katerimi so bili tudi posnetki, ki so jih terenskih zastopniki IPF skrivoma naredili na koncertih) prepričalo, da so se na teh koncertih res vrteli le fonogrami, ki niso komercialne narave in je zato zahtevek zavoda IPF zavrnilo. Pri tem se je sodišče sklicevalo na stališče, da pojem fonograma, izdanega za komercialne namene, vsebuje vse tiste izdaje zvočnih posnetkov (kasete, plošče, CD plošče), ki so namenjene tržni eksploataciji s kakršnokoli obliko prodaje. Odločitev sodišča še ni pravnomočna, saj je zavod IPF vložil pritožbo, o kateri višje sodišče še ni odločilo.

Zavod IPF torej lahko pobira nadomestila le za javno predvajanje tistih posnetkov glasbe, ki so bili že objavljeni in izdani za komercialne namene, kar pomeni, da so bili izdelani v zadostnem številu primerkov in dani v promet oziroma ponujeni javnosti (npr. interaktivno). Če se torej pred ali koncerti ali med menjavo nastopajočih predvaja glasbo, ki še ni bila nikoli objavljena ali ni bila izdana za komercialne namene (kot npr. še neizdani demo posnetki, neizdani posnetki s koncertov ali videoposnetki, ki vsebujejo tudi glasbo), potem obveznost plačila nadomestila sploh ne nastane.

 

 

 VIR:http://chitrakar.si/visje-sodisce-potrdilo-da-se-za-neizdane-posnetke-glasbe-ne-placuje-nadomestila/





VIŠJE SODIŠČE POTRDILO, DA SE ZA NEIZDANE POSNETKE GLASBE NE PLAČUJE NADOMESTILA

objavljeno: 3. 6. 2016

 

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo št. I Cp 270/2014 dne 4. 5. 2016 potrdilo, da organizatorjem koncertov, ki pred, med ali po koncertih predvajajo še neizdane posnetke glasbe ni potrebno plačevati nadomestila zavodu IPF. Šlo je za spor med društvom Kapa in zavodom IPF, ki v imenu proizvajalcev fonogramov (glasbenih založb) in izvajalcev pobira nadomestila za javno predvajanje posnetkov glasbe. O tem sporu je najprej odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je s sodbo št. I P 112/2014 zavrnilo zahtevek zavoda IPF, ker je menilo, da je društvo pred oziroma med koncerti, na katerih se je glasbo izvajalo v živo, predvajalo samo posnetke glasbe, ki niso bili izdani za komercialne namene. Za predvajanje takih posnetkov (nekomercialnih fonogramov) pa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) ne predpisuje obveznosti plačila nadomestila.

Zoper sodbo okrožnega sodišča se je zavod IPF pritožil, vendar je višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrnilo in odločitev sodišča potrdilo kot pravilno. V svoji obrazložitvi je višje sodišče pojasnilo še, da zvočni posnetek, ki ni izdan z namenom tržne eksploatacije, ne more imeti pravnega položaja komercialnega fonograma. Nekomercialni fonogram pa z javno priobčitvijo (npr. javnim predvajanjem na koncertnem prizorišču) ne more pridobiti pravnega položaja fonograma, izdanega za komercialne namene.

 

MNENJE ZSVGS: Vsaka javna priobčitev avtorskega oziroma sorodnega dela je podvržena komercialni uporabi in s tem primernemu nadomestilu. Absolutno pa je potrebno prisluhniti izjemam, za katere se lahko hitro ugotovi, da njihov namen ne služi komercialnemu pač pa drugemu npr kratkotrajnemu tehničnemu namenu, kot je primer test ozvočenja in podobno.  

 

Za pošiljanje komentarja se prosimo prijavite. Če še nimate uporabniškega računa, kliknite tukaj.
Uporabniško ime:
Geslo:

© ZSVGS - Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije 2018