Uporabnik:
Geslo:
RAZPISI ZA FESTIVALE NARODNO-ZABAVNE GLASBE 2018
RAZPISI ZA GLASBENE FESTIVALE
VIKEND SLOVENSKE GLASBE NA GOLTEH od 9. do 11. marca
Javni poziv za izbor kulturnih projektov
Mirno in srečno 2018 ob novih kompilacijah ...
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2017 je zaključen
Počivaj v miru, Franc Flere
SODBA VRHOVEGA SODIŠČA Z DNE 20.4.2017: REVIZIJA SE ZAVRNE. 13 SKUPŠČINA SAZAS Z DNE 19.4.2010 JE RAZVELJAVLJENA
Vabilo na novinarsko konferenco, v sredo 17.5.2017 ob 11h
Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ
Vabilo avtorjem k prijavi na javni poziv Imamo novo glasbo
Objavljen je javni razpis za festival Slovenska polka in valček 2017
IZŠLI KOMPILACIJI OB 10. OBLETNICI ZSVGS
Upravno sodišče zavrnilo tožbo SAZAS in SAZOR GiZ
Razlaga kabelske retransmisije
Podpora k predlogu za podelitev posmrtnega odlikovanja
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2016 je zaključen
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
IZJAVA PREDSEDNIKA ZSVGS GLEDE ZADNJIH OBJAV NA PORTALU PLUS
ZSVGS podpira predlog zakona ZKUASP
SEZNAM SKLADB - ZMED-C
GLASBENA INDUSTRIJA IZGUBI 170 MIO€ ZARADI PIRATSTVA
NEUGODNA SODNA PRAKSA ZA ZAVOD IPF IN IMETNIKE SORODNIH PRAVIC?
ZLATA PIŠČAL 2016
Avtorji vložili peticijo
Saga SAZAS očitno nima konca. Ponovne tožbe zoper predsednika ZSVGS in dolgoletnega rednega člana skupščine SAZAS Dušana Zoreta
Oddaja Polnočni klub o glasbi - 80 leta
Peticija »PUSTI PETI MOJGA SLAVCA, KAKOR SEM MU GRLO STVARIL«
Največkrat predvajane skladbe v letu 2015
Razpis za festival Vurberk
Poslanci ponovno potrdili novelo zakona o medijih
PRIDRUŽI se nam DANES, v četrtek, 4. 2., ob 16. uri v Državnem zboru!
Umrl je Dušan Velkaverh, besedilopisec večnih pesmi
SAZAS-u ne bo potrebno vračati iz promo sklada
Izjava za javnost o noveli zakona o medijih
Predlog UIL dne 7.1.2016 na MGRT
Tarife IPF za organizatorje prireditev, veselic in koncertov
Sodišče: skupščina SAZAS je bila nezakonita, njeni sklepi so zaradi tega razveljavljeni!
Odprto pismo člana glasbenim ustvarjalcem Slovenije!
Umrla je Simona Weiss
MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS (ZMed-C)
Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih 16.11.2015
Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo Zavoda IPF zoper sodbo Višjega sodišča
Vseevropska peticija za pravičen internet do izvajalcev
Javni poziv strokovni, zainteresirani in drugim javnostim za predložitev predlogov sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Primerjava domačih in tujih lestvic
Vlada za novega vršilca dolžnosti URSIL imenovala dr. Vojka Tomana
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra
Umrl je Slavko Avsenik
2. DAN SLOVENSKE GLASBE
Praznik glasbe
Odgovor predsednika ZSVGS Dušana Zoreta na očitke predstavnika SAZAS Tomaža Grubarja
VIŠJE SODIŠČE RAZSODILO O RAZVELJAVITVI VSEH SKLEPOV 13. REDNE SEJE SAZAS
Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 25.2.2015
Predlogi in pripombe na predlog ZASP-G
ZASP december 2014 EVA: 2014-2130-0001

MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS (ZMed-C)

Datum: 07.12.2015

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-C) EPA 888-VII, dne 8.12.2015

 

MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS


O Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed-C) EPA 888-VII, dne 8.12.2015

 

Predlog  Zakona o medijih v dnevnem času poslušanja med 6. in 22.  uro določa realno minimalno 10% deleža slovenske glasbe (v skladu z opredelitvijo obstoječega 86. čl. ZMed je to slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, kar vključuje tudi slovensko glasbo z glasbenimi izvedbami v tujem jeziku), od tega 7% za slovensko glasbo izvedeno v slovenskem jeziku, v preostalem dnevu (torej v nočnem času)  pa mora predstavljati delež slovenske glasbe ostalih 10%. Lahko je tudi celotna 20% kvota slovenske glasbe predvajana v dnevnem času. 3% dnevne kvote slovenske glasbe se nameni spodbujanju ustvarjalnosti slovenskega izvora, vključno s pripadniki italijanske, madžarske in romske skupnosti. 

 

Slovenski jezik je zelo ogrožen. Dodatno naš medijski prostor ogroža Zakon o medijih, ki je po novem predlogu in v dnevno predvajanem času kar v 93% naklonjen tujemu jeziku. V današnjem času pametnih telefonov ter brezplačnih on-line streaming ponudnikov je tujo glasbo mogoče poslušati na vsakem koraku, slovensko glasbo pa je mogoče poslušati le preko radijskih in TV postaj.

 

Takšen predlog ne nudi učinka zadostne zaščite in promocije slovenskega jezika ter s tem ne ohranjanja slovenske kulture in nacionalne identitete.

 

Zakonsko spodbujanje novo nastale produkcije je sicer dobro v korist mladih avtorjev in izvajalcev, hkrati pa diskriminatorno do starejših avtorjev in izvajalcev. Kvalitetna glasba lahko preživi 10, 20 in več let, manj kvalitetna glasba pa težko preživi več kot dve leti. V izogib umetno pospešeni ter manj kvalitetni glasbi ta predlog ni primeren in omogoča zakonsko podlago za razcvet nekvalitetne glasbe. Kvaliteta glasbe se lahko pokaže le skozi čas njenega obstoja. Vse ostalo je lahko le trenutno popularno, kar pa nima nobene povezave s pravo kvaliteto glasbe.

 

Odpira se tudi novo poglavje obveznega oddajanja prijav na ustrezno ministrstvo, kar bi brez učinka dodane vrednosti samo drastično povečalo stroške in birokracijo. Avtorji svoja dela z datumom nastanka že zdaj prijavljajo na kolektivne organizacije. Predlog bi lahko brez nepotrebne birokracije zaživel z digitalizacijo in uvedbo v svetu uveljavljene ISRC kode, iz katere lahko urednik vsak trenutek dobi podatke o nastanku fonograma.

 

Nekateri podatki:


  • Od približno 1.000 do 34.000 tujih in domačih skladb se letno predvaja na posameznih radijskih postajah po Sloveniji.
  • V enem letu se na vsaki radijski postaji povprečno predvaja 100.000 tujih in domačih skladb.
  • Na vseh RA postajah v Sloveniji se letno predvaja približno 200.000 tujih in domačih različnih skladb.

Upoštevati je potrebno dejstvo, da je bilo v letu 2013 prijavljenih 1.881, v letu 2014 pa 1.492 slovenskih skladb. Podatek sicer ne dokazuje tega, da bi število produkcije upadalo, saj avtorji svoja dela lahko prijavljajo tudi kasneje po prvi izvedbi. Iz uradnih podatkov ene izmed slovenskih glasbenih kolektivk je razvidno, da se v enem letu povprečno ustvari preko 1.500 novih glasbenih produkcij, kar pomeni, da lahko domnevamo, da se bo v desetih letih ustvarilo nadaljnjih 15.000 produkcij. Po uradnih podatkih kolektivnih organizacij je zavedenih približno 60.000 skladb slovenske produkcije. Vsako vprašanje ali skrb o tem, ali bi lahko s kakovostno slovensko produkcijo zadostili potrebam zakonskim kvotam, je odveč.

 

Še več. Iz uradnih podatkov je razvidno, da bi lahko Zakon o medijih brez zadržkov glede kvalitete in kvantitete lastne produkcije določil mnogo večjo zakonsko kvoto. V kolikor izhajamo iz uradnih podatkov kolektivk, ki so nam na razpolago glede na uporabo predvajanih del, lahko ugotovimo, da bi radijske postaje, ki v enem letu predvajajo približno 3.000 različnih slovenskih glasbenih del, z lahkoto predvajale najmanj 50% delež NOVE slovenske produkcije, ki nastane vsako leto. V kolikor bi postaja želela uporabiti arhiv ostalih 60.000 slovenskih skladb, bi bil lahko delež še mnogo večji.

 

Glede na količino slovenske glasbe lahko trdimo, da bi bil lahko za obdobje dveh let zakonski delež najmanj 70% v prid slovenski glasbi in vsaka skladba bi se v roku enega leta ter v povprečju ponovila največ trikrat. S tem bi se drastično povečal repertoar produkcije ter ponudba raznolike in kakovostne slovenske glasbe. Vendar bi lahko takšen predlog na dolgi rok ogrozil kvaliteto produkcije, v kolikor pri tem ne bi bilo dobrega sodelovanja z državo. Zaradi tega menimo, da bi bila kvota slovenske glasbe med 40 in 50% objektivno primerna tudi za daljše obdobje. Da bi se lahko delež kakovostne slovenske produkcije povečeval, bi morala z izdatnimi razpisi za ustvarjanje novih produkcij sodelovati Zavod RTV Slovenija in Ministrstvo za kulturo.

 

ZSVGS zato predlaga spremembi v prvem in drugemu odstavku 86. člena ZMED:

 

Delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih
86. člen

 

(1) Najmanj 20  40 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
(2) Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj  40 51 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija. Delež vse dnevno predvajane glasbe znaša najmanj 25 odstotkov, ko gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena. 

 

 

ZSVGS predlaga spremembo 86a. člena ZMED:


(1)  Delež iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena mora biti predvajan v dnevnem oddajnem času med 6 in 22 uro.

(2)  Delež iz prejšnjega odstavka mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem deležu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki izvajajo pretežno instrumentalno glasbo.

(3)  Najmanj četrtino tega deleža iz prvega odstavka mora predstavljati slovenska glasba, ki je bila:

  1. prvič predvajana pred največ petimi leti;
  2. prvič predvajana pred najmanj 30 leti;

Razmerje deležev med a. in b. je 50:50

(4)  Četrti odstavek se briše.

(5)  Peti odstavek se briše.

(6)  Besedilo šestega odstavka se spremeni v četrti odstavek.

 

 

ODGOVORI NA IZPOSTAVLJENA VPRAŠANJA


Predlagana rešitev 7% deleža slovenske glasbe v slovenskem jeziku v nobenem primeru ne bi ogrozila kvalitete produkcije. Glede na zgoraj navedene uradne podatke tudi 40% delež slovenske glasbe ne bi v nobenem primeru ogrozil kvalitete produkcije. Johann Sebastian Bach, Ludwig van Beethoven, Wolfgang Amadeus Mozart kot Slavko Avsenik so pisali kvalitetno glasbo. Kljub njeni kvaliteti, večina slovenskih radijskih postaj, z izjemo ARS, te glasbe ne predvajajo. Razlog je v uredniškem okusu, zato mora biti Zakon o medijih nad individualnimi okusi glasbenih urednikov. 

 

Urednikom v nobenem primeru ne bo potrebno poseči po arhivih, da bi zadostili eno četrtino 10% deleža, kar znaša dejansko 2,5% dnevnega programa in ne 1,75% kot izhaja iz napovednika javne obravnave. V dveh letih je baza novih slovenskih skladb preko 3.000, kar predstavlja približno 10% deleža nacionalnega radia, ki letno predvaja preko 30.000 različnih, tujih in domačih skladb.

 

Vprašanje zakonske dikcije o naslavljanju programov je večplasten in potrebuje širšo razpravo.

 

Za merjenje in nadzor doseganja kvot imamo AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije), ki v okviru poslanstva in lastnih pristojnosti strokovnega nadzora nadzoruje tudi deleže lastne produkcije, deleže slovenskih avdiovizualnih del in deleže slovenske glasbe. Imamo tudi kolektivke, ki imajo zagotovo najbolj natančen monitoring, ki je potrjen s strani uporabnikov. Podatki obeh naj bi bili enotni. Zato menimo, da posebno evidentiranje na ministrstvu prinaša le dodaten nepotreben strošek dela in birokratizacijo procesa, pri čemer so zahtevani podatki že sedaj dosegljivi nadzornemu organu.

 

Na vprašanje stališča nadzornih organov bodo odgovorili pristojni.

 

Sankcije s strani kogarkoli niso regulirane v prid oškodovancem, ki smo slovenski avtorji. ZSVGS predlaga, da se globe po odbitku stroškov stekajo na račun kolektivk, ki morajo nadomestila iz tega naslova razdeliti izključno med avtorje slovenske produkcije po ključu njihove uporabe.

 

Za pošiljanje komentarja se prosimo prijavite. Če še nimate uporabniškega računa, kliknite tukaj.
Uporabniško ime:
Geslo:

© ZSVGS - Zveza sindikatov vseh glasbenikov Slovenije 2018