Uporabnik:
Geslo:
Evropski poslanci sprejeli direktivo o avtorskih pravicah
GLASBENIKI NA SNEGU - VABILO
ČESTITKE OB KULTURNEM PRAZNIKU
NAPOTKI TA SAMOZAPOSLENE V KULTURI
ZSVGS OBJAVLJA KRATKO ZGODOVINO PRIVATNEGA REPRODUCIRANJA
Želimo vam mirno in uspešno leto 2019
Odgovori na pripombe, predloge in dopolnitve k predlogu Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
Odgovori na pripombe, predloge in dopolnitve k predlogu Splošnega akta o spremembah in dopolnitvah Metodologije nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov
AKCIJA ZBIRANJA PRAZNIČNIH DARIL ZA SLOVENSKE OTROKE IZ SOCIALNO OGROŽENIH DRUŽIN
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2018 je zaključen
MINISTRSTVO ZA KULTURO - RAZPIS
Kaj je potrebno vedeti ob izdaji glasbenega albuma?
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018 - DRUGA OBJAVA
13. člen Direktive Evropskega parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
OBVESTILO ČLANOM ZSVGS O RAZPISU ZA SUBVENCIJE 2018
RAZPISI ZA FESTIVALE NARODNO-ZABAVNE GLASBE 2018
RAZPISI ZA GLASBENE FESTIVALE
VIKEND SLOVENSKE GLASBE NA GOLTEH od 9. do 11. marca
Javni poziv za izbor kulturnih projektov
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2017 je zaključen
Počivaj v miru, Franc Flere
Vabilo na novinarsko konferenco, v sredo 17.5.2017 ob 11h
Največkrat predvajana skladba na radijskih programih v letu 2016: NINA PUŠLAR – TO MI JE VŠEČ
Vabilo avtorjem k prijavi na javni poziv Imamo novo glasbo
Objavljen je javni razpis za festival Slovenska polka in valček 2017
IZŠLI KOMPILACIJI OB 10. OBLETNICI ZSVGS
Podpora k predlogu za podelitev posmrtnega odlikovanja
Razpis za subvencioniranje nove produkcije audio posnetkov skladb 2016 je zaključen
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP)
ZSVGS podpira predlog zakona ZKUASP
SEZNAM SKLADB - ZMED-C
GLASBENA INDUSTRIJA IZGUBI 170 MIO€ ZARADI PIRATSTVA
NEUGODNA SODNA PRAKSA ZA ZAVOD IPF IN IMETNIKE SORODNIH PRAVIC?
ZLATA PIŠČAL 2016
Avtorji vložili peticijo
Oddaja Polnočni klub o glasbi - 80 leta
Peticija »PUSTI PETI MOJGA SLAVCA, KAKOR SEM MU GRLO STVARIL«
Največkrat predvajane skladbe v letu 2015
Razpis za festival Vurberk
Poslanci ponovno potrdili novelo zakona o medijih
PRIDRUŽI se nam DANES, v četrtek, 4. 2., ob 16. uri v Državnem zboru!
Izjava za javnost o noveli zakona o medijih
Tarife IPF za organizatorje prireditev, veselic in koncertov
Umrla je Simona Weiss
MNENJA IN PREDLOGI ZSVGS (ZMed-C)
Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih 16.11.2015
Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo Zavoda IPF zoper sodbo Višjega sodišča
Vseevropska peticija za pravičen internet do izvajalcev
Javni poziv strokovni, zainteresirani in drugim javnostim za predložitev predlogov sprememb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
Primerjava domačih in tujih lestvic
Vlada za novega vršilca dolžnosti URSIL imenovala dr. Vojka Tomana
Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic v javni razpravi do 30. septembra
Umrl je Slavko Avsenik
2. DAN SLOVENSKE GLASBE
Praznik glasbe
Predlogi in pripombe na predlog ZASP-G
ZASP december 2014 EVA: 2014-2130-0001

Evropski poslanci sprejeli direktivo o avtorskih pravicah

24UR, EUR-LEX

Evropski parlament je s 348 glasovi za in 274 proti direktivo potrdil v drugem branju. Države članice Evropske unije morajo zdaj direktivo, ki so jo načelno sprejele, prenesti v lastno zakonodajo, da bo ta stopila v veljavo.

VIR 1: https://www.24ur.com/novice/svet/evropski-poslanci-bi-radi-zascitili-avtorske-pravice-glede-direktive-razdeljeni.html
VIR 2: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016PC0593

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 301 final}
{SWD(2016) 302 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Z razvojem digitalnih tehnologij se je spremenil tudi način ustvarjanja, produciranja, distribucije ter izkoriščanja del in drugih zaščitenih predmetov urejanja. Pojavili so se tudi novi akterji in novi poslovni modeli. V digitalnem okolju se je okrepila čezmejna uporaba avtorsko zaščitenih vsebin in so se potrošnikom ponudile nove priložnosti za dostopanje do njih. Cilji in načela okvira EU za avtorske pravice še vedno veljajo, vendar jih je treba prilagoditi tem novim okoliščinam. Posredovanje na ravni EU je potrebno tudi zato, da se prepreči razdrobljenost na notranjem trgu. Ob upoštevanju tega je bila maja 2015 v strategiji za enotni digitalni trg 1 izražena potreba „za zmanjšanje razlik med nacionalnimi ureditvami avtorskih pravic in za širši spletni dostop uporabnikov v EU do avtorskih del“. V navedenem sporočilu je bil poudarjen tudi pomen izboljšanja čezmejnega dostopa do avtorsko zaščitenih vsebin, krepitve novih vrst uporabe na področju raziskav in izobraževanja ter jasne opredelitve vloge spletnih storitev pri distribuciji del in drugih predmetov urejanja. Komisija je decembra 2015 izdala sporočilo z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“ 2 . V njem so opisani ciljni ukrepi in dolgoročna vizija za posodobitev pravil EU o avtorskih pravicah. Ta predlog je eden od ukrepov za obravnavo specifičnih vprašanj, opredeljenih v navedenem sporočilu.

Izjeme in omejitve na področju avtorskih in sorodnih pravic so harmonizirane na ravni EU. Nekatere od teh izjem so namenjene izpolnjevanju ciljev javnih politik, med drugim na področju raziskav in izobraževanja. Ker pa so se v zadnjem obdobju pojavile nove vrste uporabe, še ni povsem jasno, ali so te izjeme še vedno ustrezne za doseganje pravičnega ravnovesja med pravicami in interesi avtorjev in drugih imetnikov pravic na eni ter uporabnikov na drugi strani. Poleg tega so te izjeme še vedno določene na nacionalni ravni, zato pravna varnost pri čezmejni uporabi ni zagotovljena. Komisija je v zvezi s tem opredelila tri področja ukrepanja, in sicer digitalno in čezmejno uporabo na področju izobraževanja, besedilno in podatkovno rudarjenje na področju znanstvenih raziskav ter ohranjanje kulturne dediščine. Cilj je, da se zagotovi zakonitost nekaterih, tudi čezmejnih vrst uporabe na teh področjih. S posodobljenim okvirom za izjeme in omejitve bodo raziskovalci pridobili jasnejši pravni prostor za uporabo inovativnih raziskovalnih orodij za besedilno in podatkovno rudarjenje, učitelji in učenci bodo lahko v celoti izkoristili digitalne tehnologije na vseh ravneh izobraževalnih ustanov, ustanove za varstvo kulturne dediščine (npr. javno dostopne knjižnice ali muzeji, arhivi in ustanove za varstvo filmske ali avdio dediščine) pa bodo pridobile podporo pri svojih prizadevanjih za ohranitev kulturne dediščine, od česar bodo nazadnje imeli korist vsi državljani EU.

Kljub temu, da bi morale digitalne tehnologije olajšati čezmejni dostop do del in drugih predmetov urejanja, še vedno obstajajo ovire, zlasti v zvezi z uporabo in deli, pri katerih je prenos pravic kompleksen. To velja tudi za ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki želijo zagotoviti spletni dostop, vključno s čezmejnim dostopom, do razprodanih del iz svojega kataloga. Zaradi teh ovir se evropskim državljanom zmanjšujejo priložnosti za dostop do kulturne dediščine. Ta predlog navedene probleme obravnava z uvedbo posebnega mehanizma za lažje sklepanje licenčnih sporazumov za razširjanje razprodanih del s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine. Avdiovizualna dela EU kljub vse večjemu pomenu platform za video na zahtevo predstavljajo le tretjino vseh del, ki so potrošnikom na voljo na takšnih platformah. Tudi to pomanjkanje razpoložljivosti delno izvira iz kompleksnosti postopka prenosa pravic. Ta predlog vključuje ukrepe, namenjene olajšanju postopka licenciranja in prenosa pravic. S tem bi se olajšal čezmejni dostop potrošnikov do avtorsko zaščitenih vsebin.

Z razvojem digitalnih tehnologij so se pojavili novi poslovni modeli in se je okrepila vloga interneta kot glavnega trga za distribucijo avtorsko zaščitenih vsebin in dostop do njih. V tem novem okviru se imetniki pravic soočajo s težavami pri licenciranju svojih pravic in uveljavljanju nadomestil za spletno distribucijo njihovih del. To bi lahko ogrozilo razvoj evropske ustvarjalnosti in produciranja ustvarjalnih vsebin. Zato je treba zagotoviti, da bodo avtorji in imetniki pravic prejeli pošten delež vrednosti, ustvarjene z uporabo njihovih del in drugih predmetov urejanja. Ob upoštevanju navedenega ta predlog vključuje ukrepe, namenjene izboljšanju položaja imetnikov pravic pri pogajanjih in uveljavljanju nadomestil za izkoriščanje njihovih vsebin s strani spletnih storitev, ki zagotavljajo dostop do vsebin, ki jih naložijo uporabniki. Poštena delitev vrednosti je potrebna tudi zato, da se zagotovi vzdržnost sektorja medijskih publikacij. Medijske hiše se soočajo s težavami pri licenciranju svojih publikacij na spletu ter pridobivanju poštenega deleža z njimi ustvarjene vrednosti. To bi lahko vplivalo tudi na dostop državljanov do informacij. Ta predlog vključuje nove pravice za medijske hiše, s čimer bi se olajšalo spletno licenciranje njihovih publikacij, povračilo njihovih naložb in uveljavljanje njihovih pravic. Obravnava tudi obstoječo pravno negotovost v zvezi z možnostjo, da vsak založnik prejme delež nadomestila za uporabo del na podlagi izjeme. Avtorji in izvajalci so v svojih pogodbenih razmerjih pri licenciranju svojih pravic pogosto v podrejenem pogajalskem položaju. Poleg tega je preglednost prihodkov, ustvarjenih z uporabo njihovih del ali izvedb, pogosto še vedno omejena. To vpliva tudi na nadomestila avtorjem in izvajalcem. Ta predlog vključuje ukrepe za večjo preglednost in bolj uravnotežena pogodbena razmerja med avtorji in izvajalci na eni strani ter tistimi, na katere prenesejo svoje pravice, na drugi strani. V splošnem se pričakuje, da bodo ukrepi iz naslova IV predloga, ki so namenjeni oblikovanju dobro delujočega trga za avtorske pravice, srednjeročno pozitivno vplivali na produkcijo in razpoložljivost vsebin ter pluralnost medijev, od česar bi imeli korist tudi potrošniki.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Strategija za enotni digitalni trg predstavlja vrsto pobud, katerih cilj je oblikovati notranji trg za digitalne vsebine in storitve. Decembra 2015 je Komisija naredila prvi korak s sprejetjem predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu 3 .

Cilj tega predloga je obravnavati več ciljnih ukrepov, navedenih v sporočilu z naslovom „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“. Drugi ukrepi iz navedenega sporočila so zajeti v Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil glede uveljavljanja avtorskih in sorodnih pravic, ki se uporabljajo za določene spletne prenose radiodifuzijskih hiš in retransmisije televizijskih ter radijskih programov 4 , Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o čezmejni izmenjavi med Unijo in tretjimi državami izvodov v dostopnem formatu določenih del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, v korist slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja 5 in Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določenih dovoljenih uporabah del ali drugih predmetov predmetov urejanja, zaščitenih z avtorskimi in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z zmanjšano možnostjo branja, ter o spremembi Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi 6 , ki so bili sprejeti istega dne kot ta predlog direktive.

Ta predlog je skladen z obstoječim pravnim okvirom avtorskega prava EU. Predlog temelji na Direktivi 96/9/ES 7 , Direktivi 2001/29/ES 8 , Direktivi 2006/115/ES 9 , Direktivi 2009/24/ES 10 , Direktivi 2012/28/EU 11 in Direktivi 2014/26/EU 12 ter dopolnjuje v njih določena pravila. Navedene direktive in ta predlog prispevajo k delovanju notranjega trga, zagotavljajo visoko raven zaščite imetnikov pravic ter olajšujejo prenos pravic.

Ta predlog dopolnjuje Direktivo 2010/13/EU 13 in predlog 14 o njeni spremembi.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog bi olajšal izobraževanje, pospešil razvoj, izboljšal širjenje evropskih kultur in pozitivno vplival na kulturno raznolikost. Ta direktiva je zato skladna s členi 165, 167 in 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Poleg tega ta predlog prispeva k podpori interesom potrošnikov v skladu s politikami EU na področju varstva potrošnikov in členom 169 PDEU, saj omogoča širši dostop do in širšo uporabo avtorsko zaščitenih vsebin.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 PDEU. Ta člen podeljuje EU pooblastilo za sprejetje ukrepov, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ker so izjeme in omejitve avtorskih in sorodnih pravic harmonizirane na ravni EU, imajo države članice omejen manevrski prostor za njihovo uvajanje in prilagajanje. Poleg tega posegi na nacionalni ravni ne bi bili zadostni z vidika čezmejne narave opredeljenih vprašanj. Za zagotavljanje popolne pravne varnosti v zvezi s čezmejnimi uporabami na področju raziskav, izobraževanja in kulturne dediščine je zato potreben poseg na ravni EU.

Pripravljenih je že nekaj nacionalnih pobud za lažje širjenje in dostop do razprodanih del. Vendar pa te pobude obstajajo samo v nekaj državah članicah in se uporabljajo samo na nacionalnem ozemlju posamezne države. Zato je za zagotavljanje, da so mehanizmi izdajanja licenc za dostop do in razširjanje razprodanih del na voljo v vseh državah članicah ter da imajo čezmejni učinek, potreben poseg na ravni EU. Kar zadeva spletno izkoriščanje avdiovizualnih del, obstaja potreba po olajšanju pogajanj za sklenitev sporazumov o licenciranju v vseh državah članicah, da bi okrepili razpoložljivost evropskih del na platformah za video na zahtevo po vsej EU.

Spletna distribucija avtorsko zaščitenih vsebin je čezmejna že po naravi. Samo mehanizmi, sprejeti na evropski ravni, bi lahko zagotovili dobro delujoč trg za distribucijo del in drugih predmetov urejanja ter zagotovili trajnost založniškega sektorja navkljub izzivom digitalnega okolja. Tudi avtorji in izvajalci bi morali v vseh državah članicah uživati visoko raven varstva, ki jo zagotavlja zakonodaja EU. V ta namen in za preprečevanje odstopanj po državah članicah je treba določiti skupni pristop EU k zahtevam glede preglednosti in mehanizmom, ki omogočajo prilagajanje pogodb v nekaterih primerih ter reševanje sporov.

Sorazmernost

Ta predlog določa obvezne izjeme, ki jih morajo izvajati države članice. Te izjeme so usmerjene v področja ključnih ciljev javnih politik in uporabe s čezmejno razsežnostjo. Izjeme vsebujejo tudi pogoje, ki zagotavljajo ohranitev delujočih trgov in interesov imetnikov pravic, ter spodbude za ustvarjanje in vlaganje. Po potrebi in ob izpolnjevanju ciljev direktive je ohranjen tudi manevrski prostor za odločitve na nacionalni ravni.

Predlog od držav članic zahteva vzpostavitev mehanizmov, namenjenih olajšanju prenosa avtorske in sorodnih pravic na področju razprodanih del ter spletnega izkoriščanja avdiovizualnih del. Cilj predloga je zagotoviti širši dostop do vsebin in njihovo obsežnejše razširjanje, vendar ob ohranitvi pravic avtorjev in drugih imetnikov pravic. V ta namen je določenih več zaščitnih ukrepov (npr. možnost izvzetja, ohranitev možnosti za licenciranje, prostovoljno sodelovanje v pogajalskem forumu). Predlog ne presega tega, kar je potrebno za doseganje zastavljenega cilja, hkrati pa državam članicam pušča dovolj prostora za sprejemanje odločitev v zvezi s podrobnostmi teh mehanizmov in ne nalaga nesorazmernih stroškov.

Predlog nalaga obveznosti v zvezi z nekaterimi storitvami informacijske družbe. Vendar te obveznosti ostajajo v razumnih mejah glede na naravo zajetih storitev, znatni učinek teh storitev na spletnem trgu vsebin in velike količine avtorsko zaščitenih vsebin, shranjenih v teh storitvah. Uvedba povezane pravice za medijske hiše bi izboljšala pravno varnost in njihov pogajalski položaj, kar je tudi zastavljeni cilj. Predlog je sorazmeren, saj obsega le medijske publikacije in digitalne uporabe. Poleg tega ta predlog ne bo retroaktivno vplival na akte ali pravice, sklenjene oziroma pridobljene pred datumom prenosa. Cilj obveznosti glede preglednosti v tem predlogu je samo ponovno uravnoteženje pogodbenih razmerij med ustvarjalci in njihovimi nasprotnimi pogodbenimi strankami ob upoštevanju pogodbene svobode.

Izbira instrumenta

Predlog se nanaša na že veljavne direktive, ki jih v nekaterih primerih tudi spreminja. Kadar je ustrezno in ob upoštevanju zastavljenega cilja tudi pušča manevrski prostor državam članicam, hkrati pa zagotavlja, da bo izpolnjen cilj delujočega notranjega trga. Direktiva je zato ustrezna izbira.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Komisija je med letoma 2013 in 2016 opravila pregled obstoječih pravil o avtorskih pravicah, da bi zagotovila, da „avtorske pravice in z njimi povezane prakse [...] v tem novem digitalnem okolju ostanejo ustrezne“ 15 . Čeprav se je postopek pregleda začel še pred sprejetjem agende Komisije za boljše pravno urejanje v maju 2015 16 , je bil izveden v duhu smernic za boljše pravno urejanje. V postopku pregleda so bili zlasti odkriti problemi z izvajanjem nekaterih izjem in pomanjkanje njihovega čezmejnega učinka 17 , pokazale pa so se tudi težave z uporabo avtorsko zaščitenih vsebin, zlasti v digitalnem in čezmejnem okolju, ki se je vzpostavilo v zadnjih letih.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je organizirala več javnih posvetovanj. Posvetovanje o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah, ki je potekalo med 5. decembrom 2013 in 5. marcem 2014 18 , je Komisiji dalo vpogled v mnenja zainteresiranih strani glede pregleda pravil EU o avtorskih pravicah, vključno z izjemami in omejitvami ter nadomestili za avtorje in izvajalce. V javnem posvetovanju o zakonodajnem okolju za platforme, spletne posrednike, podatke in računalništvo v oblaku ter sodelovalno gospodarstvo 19 , ki je potekalo med 24. septembrom 2015 in 6. januarjem 2016, so bili pridobljeni dokazi in mnenja vseh zainteresiranih strani glede vloge posrednikov v spletni distribuciji del in drugih predmetov urejanja. Nazadnje je med 23. marcem 2016 in 15. junijem 2016 potekalo posvetovanje o vlogi založnikov v vrednostni verigi avtorskih pravic ter o „panoramski izjemi“. To posvetovanje je omogočilo zbiranje mnenj predvsem o možnosti uvedbe nove sorodne pravice za založnike v pravo EU.

Poleg tega je med letoma 2014 in 2016 Komisija z zadevnimi zainteresiranimi stranmi razpravljala o različnih temah, obravnavanih v tem predlogu.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Izvedene so bile pravne 20 in ekonomske 21 študije o uporabi Direktive 2001/29/ES, ekonomskih učinkih prilagoditve nekaterih izjem in omejitev, pravnem okviru za besedilno in podatkovno rudarjenje ter nadomestilih za avtorje in izvajalce.

Ocena učinka

Za ta predlog je bila izvedena ocena učinka 22 . Odbor za regulativni nadzor je 22. julija 2016 dal pozitivno mnenje o oceni učinka po tem, ko je bilo dogovorjeno, da bo dodatno izboljšana 23 . Končna ocena učinka upošteva pripombe iz navedenega mnenja.

V oceni učinka so obravnavani osnovni scenariji ter možnosti politike in njihovi učinki za vsako od osmih področij, združenih po skupinah v tri poglavja, in sicer (i) zagotavljanje širšega dostopa do vsebin, (ii) prilagoditev izjem digitalnemu in čezmejnemu okolju ter (iii) oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice. Analiziran je bil učinek posamezne možnosti politike na različne zainteresirane strani. Zlasti ob upoštevanju dejstva, da v ustvarjalnih panogah prevladujejo MSP, je analiza pokazala, da uvedba posebne ureditve ne bi bila primerna, saj bi to izničilo namen posega. Možnosti politike za posamezna področja so na kratko predstavljene v nadaljevanju.

Dostop do avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo in njihova razpoložljivost: Nezakonodajna možnost (možnost 1), ki vključuje vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi o vprašanjih licenciranja, je bila zavrnjena, ker je bilo ocenjeno, da ne bo zadostovala za odpravo posameznih primerov ovir. Izbrana možnost (možnost 2) združuje vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi in obveznost, da države članice vzpostavijo pogajalski mehanizem.

Razprodana dela: V skladu z možnostjo 1 bi morale države članice vzpostaviti pravne mehanizme s čezmejnim učinkom za lažje sklepanje sporazumov o licenciranju za razprodana dela in znanstvene revije ter vzpostaviti dialog z zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni za lažje izvajanje tega mehanizma. Možnost 2 je predvidevala še obsežnejši poseg, saj bi se uporabljala za vsa razprodana dela. Izkazalo se je, da je taka razširitev potrebna, da bi lahko obravnavali licenciranje vseh razprodanih del v vseh panogah. Zato je bila izbrana možnost 2.

Uporaba del in drugih predmetov urejanja v dejavnostih digitalnega in čezmejnega poučevanja: Možnost 1 je vključevala zagotavljanje smernic državam članicam o uporabi obstoječe izjeme v zvezi s poučevanjem v digitalnem okolju in vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi. Po ocenah naj to ne bi zadostovalo za zagotovitev pravne varnosti, zlasti pri čezmejnih uporabah. V skladu z možnostjo 2 bi bila uvedena obvezna izjema s čezmejnim učinkom, ki bi zajemala digitalne uporabe. Možnost 3 je podobna možnosti 2, vendar državam članicam pušča določeno mero prilagodljivosti s tem, da jim prepušča odločitev o uporabi izjeme glede na razpoložljivost licenc. Ta možnost je bila ocenjena kot najbolj sorazmerna.

Besedilno in podatkovno rudarjenje: Možnost 1 je vključevala pobude industrije za samoregulacijo. Druge možnosti so bile uvedba obvezne izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje. Pri možnosti 2 bi izjema veljala le za uporabe v zvezi z znanstvenimi raziskavami v nekomercialne namene. Možnost 3 bi dovoljevala uporabe v zvezi s komercialnimi znanstvenimi raziskavami, vendar bi izjemo lahko izkoristilo le nekaj upravičencev. Možnost 4 je šla še korak dlje, saj ni omejevala števila upravičencev. Možnost 3 je bila ocenjena kot najbolj sorazmerna.

Ohranjanje kulturne dediščine: Možnost 1 je vključevala zagotavljanje smernic državam članicam o izvajanju izjem v zvezi z določenimi dejanji reproduciranja za namene ohranjanja. Ta možnost je bila zavrnjena, ker je bilo ocenjeno, da ne bo zadostovala za zagotovitev pravne varnosti na tem področju. Izbrana je bila možnost 2, ki vključuje obvezno izjemo za namene ohranjanja s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine.

Uporaba avtorsko zaščitene vsebine s strani storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do velikih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki teh storitev: Možnost 1 je bila vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi. Ta pristop je bil zavrnjen, ker bi imel le omejen učinek na možnost imetnikov pravic, da določijo pogoje uporabe svojih del in drugih predmetov urejanja. Izbrana možnost (možnost 2) gre korak dlje in vključuje obveznost, da določeni ponudniki storitev uvedejo ustrezne tehnologije, ter spodbuja sklepanje sporazumov z imetniki pravic.

Pravice v publikacijah: Možnost 1 je bila vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi, da bi našli rešitve za razširjanje vsebin medijskih hiš. Ocenjeno je bilo, da ta možnost ne bo zadostovala za zagotovitev pravne varnosti povsod v EU. Možnost 2 je bila uvedba sorodne pravice v zvezi z digitalnimi uporabami medijskih publikacij. Možnost 3 poleg navedenega državam članicam dopušča možnost, da založnikom, na katere je avtor prenesel pravice ali jim podelil licenco, omogočijo, da zahtevajo delež nadomestila za uporabe, ki so predmet izjeme. Izbrana je bila zadnjenavedena možnost, ker obravnava vse relevantne probleme.

Pravično nadomestilo v pogodbah avtorjev in izvajalcev: Možnost 1 je vključevala priporočila državam članicam in vzpostavitev dialoga z zainteresiranimi stranmi. Ta možnost je bila zavrnjena, ker ne bi bila dovolj učinkovita. Možnost 2 je predvidevala uvedbo obveznosti glede preglednosti za nasprotne pogodbene stranke ustvarjalcev. Možnost 3 je poleg navedenega vključevala tudi uvedbo mehanizma za prilagajanje nadomestil in mehanizma za reševanje sporov. Izbrana je bila slednja možnost, ker možnost 2 ustvarjalcem ne bi zagotovila sredstev za izvrševanje v podporo izvajanja obveznosti glede preglednosti.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog bo za uporabe, zajete v izjemah, izobraževalnim ustanovam, javnim raziskovalnim ustanovam in ustanovam za varstvo kulturno dediščine omogočil, da zmanjšajo stroške prenosa. Zmanjšanje stroškov prenosa pa ne pomeni nujno zmanjšanja prihodkov imetnikov pravic iz naslova licenciranja ali na splošno: področje uporabe in pogoji teh izjem zagotavljajo, da bo škoda za imetnike pravic minimalna. Učinek na MSP, dejavne na teh področjih (zlasti založnike s področja znanosti in izobraževanja), in njihove poslovne modele bi moral biti zato omejen.

Mehanizmi za izboljšanje praks licenciranja bodo verjetno zmanjšali stroške prenosa in povečali prihodke imetnikov pravic iz naslova licenciranja. Učinki na MSP, dejavna na teh področjih (producenti, distributerji, založniki itn.), bodo pozitivni. Pozitivni bodo tudi učinki na druge zainteresirane strani, na primer platforme videa na zahtevo. Predlog vključuje tudi več ukrepov (obveznost glede preglednosti nasprotnih pogodbenih strank imetnikov pravic, uvedba nove pravice za medijske hiše in obveznosti za nekatere spletne storitve), s katerimi naj bi se izboljšal pogajalski položaj imetnikov pravic in povečal njihov vpliv na uporabo njihovih del in drugih predmetov urejanja. Po pričakovanjih bo imel pozitiven učinek tudi na prihodke imetnikov pravic.

Predlog vključuje nove obveznosti za nekatere spletne storitve ter za osebe, na katere avtorji in izvajalci prenesejo svoje pravice. Te obveznosti so lahko povezane z dodatnimi stroški. Vendar predlog zagotavlja, da bodo stroški ostali sorazmerni in da bi bili nekateri akterji po potrebi izvzeti iz te obveznosti. Tako na primer obveznost glede preglednosti ne bo veljala, če bi bili z njo povezani upravni stroški nesorazmerni z ustvarjenimi prihodki. Kar zadeva obveznost za spletne storitve, ta velja le za storitve informacijske družbe, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do velikih količin avtorsko zaščitenih vsebin, ki jih naložijo uporabniki teh storitev.

Predlog predvideva obveznost za države članice, da uvedejo pogajalske mehanizme in mehanizme za reševanje sporov. To bo državam članicam povzročilo stroške izpolnjevanja obveznosti. Vendar bi v večini primerov lahko izkoristile obstoječe strukture, kar bi te stroške omejilo. Izjema v zvezi s poučevanjem lahko vključuje tudi nekatere stroške za države članice, povezane z ukrepi za zagotavljanje razpoložljivosti in vidnosti licenc za izobraževalne ustanove.

Podrobno je bil preučen tudi razvoj novih tehnologij. Predlog vključuje več izjem, s katerimi bi se olajšala uporaba avtorsko zaščitenih vsebin prek novih tehnologij. Vključuje tudi ukrepe za lažji dostop do vsebin, med drugim prek digitalnih omrežij. Poleg tega zagotavlja uravnotežen pogajalski položaj vseh akterjev v digitalnem okolju.

Temeljne pravice

Z izboljšanjem pogajalskega položaja avtorjev in izvajalcev ter vpliva imetnikov pravic na uporabo njihovih avtorsko zaščitenih vsebin bo predlog imel pozitiven učinek na avtorsko pravico kot lastninsko pravico, ki je zaščitena na podlagi člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Ukrepi za izboljšanje praks licenciranja bodo ta pozitivni učinek še okrepili in nenazadnje tudi povečali prihodke imetnikov pravic. Nove izjeme, ki nekoliko zmanjšujejo monopol imetnikov pravic, so upravičene z drugimi cilji javnega interesa. Te izjeme bodo verjetno imele pozitiven učinek na pravico do izobraževanja in kulturno raznolikost. Zaradi uvedenih blažitvenih ukrepov in uravnoteženega pristopa k obveznostim, naloženim zadevnim zainteresiranim stranem, ima direktiva tudi omejen učinek na svobodo gospodarske pobude ter svobodo izražanja in obveščanja, kot je priznana v členih 16 in 11 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V skladu s členom 22 Komisija ne prej kot [pet] let po datumu [prenosa] izvede pregled te direktive.

Obrazložitveni dokumenti

V skladu z uvodno izjavo 48 predloga države članice Komisijo obvestijo o svojih ukrepih za prenos s predložitvijo enega ali več obrazložitvenih dokumentov. To je potrebno zaradi zapletenosti pravil, določenih v predlogu, in pomena tega, da se ohrani harmoniziran pristop za pravila, ki veljajo v digitalnem in čezmejnem okolju.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Prvi naslov (i) vsebuje splošne določbe, ki opredeljujejo predmet urejanja in področje uporabe direktive, ter (ii) navaja opredelitve pojmov, ki jih bo treba v vsej Uniji razlagati enotno.

Drugi naslov obravnava ukrepe za prilagoditev izjem in omejitev digitalnemu in čezmejnemu okolju. Ta naslov vključuje tri člene, ki od držav članic zahtevajo zagotovitev obveznih izjem ali omejitve, ki dovoljujejo (i) besedilno in podatkovno rudarjenje s strani raziskovalnih organizacij za namene znanstvenih raziskav (člen 3), (ii) digitalne uporabe del in drugih predmetov urejanja z izključnim namenom ilustracije pri poučevanju (člen 4) ter (iii) izdelovanje izvodov del in drugih predmetov urejanja, ki so trajno v njihovih zbirkah, kolikor je to potrebno za ohranitev teh del in predmetov, s strani ustanov za varstvo kulturne dediščine (člen 5). Člen 6 opredeljuje skupne določbe glede naslova v zvezi z izjemami in omejitvami.

Tretji naslov obravnava ukrepe za izboljšanje praks licenciranja in zagotavlja širši dostop do vsebin. Člen 7 od držav članic zahteva, da vzpostavijo pravni mehanizem za lažje sklepanje sporazumov o licenciranju razprodanih del in drugih predmetov urejanja. Člen 8 zagotavlja čezmejni učinek takšnih sporazumov o licenciranju. Člen 9 od držav članic zahteva, da vzpostavijo dialog z zainteresiranimi stranmi o vprašanjih, ki se navezujejo na člena 7 in 8. Člen 10 uvaja obveznost, da države članice vzpostavijo pogajalski mehanizem za olajšanje pogajanj o spletnem izkoriščanju avdiovizualnih del.

Četrti naslov obravnava ukrepe za oblikovanje dobro delujočega trga za avtorske pravice. Člena 11 in 12(i) razširjata pravice iz člena 2 in člena 3(2) Direktive 2001/29/ES na medijske hiše za digitalno uporabo njihovih publikacij in (ii) dajeta možnost, da države članice vsem založnikom omogočijo, da zahtevajo delež nadomestila za uporabe, ki so predmet izjeme. Člen 13 uvaja obveznost, da ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in zagotavljajo dostop do velikih količin del in drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo uporabniki teh storitev, sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe, s katerimi zagotovijo izvajanje sporazumov z imetniki pravic, in v okviru svojih storitev preprečijo razpoložljivost vsebin, ki jih določijo imetniki pravic v sodelovanju s ponudniki storitev. Člen 14 od držav članic zahteva vključitev obveznosti glede preglednosti v korist avtorjev in izvajalcev. Člen 15 od držav članic zahteva vzpostavitev mehanizma za prilagajanje pogodb v podporo obveznosti iz člena 14. Člen 16 od držav članic zahteva vzpostavitev mehanizma za reševanje sporov, ki izhajajo iz izvajanja členov 14 in 15.

Peti naslov vsebuje končne določbe o spremembah drugih direktiv, času uporabe, prehodnih določbah, varstvu osebnih podatkov, prenosu, pregledu in začetku veljavnosti.

2016/0280 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 24 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 25 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogodba predvideva vzpostavitev notranjega trga in vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja. Harmonizacija zakonov držav članic o avtorski in sorodnih pravicah bi morala nadalje prispevati k uresničitvi navedenih ciljev.

Za pošiljanje komentarja se prosimo prijavite. Če še nimate uporabniškega računa, kliknite tukaj.
Uporabniško ime:
Geslo: